Trg republike 1 · Ljubljana
Oldtimerji, ure in starine pod eno streho
Kako do salonaGalerija in salon
Avtomobili, ure in starine na enem naslovu. Vstopnine ni, naročanja ni in kupiti ni treba ničesar. Prodajamo samo tistim, ki predmet vidijo v živo — drugače pri nas ne gre.
↓
Oldtimerji
V dvorani jih stoji deset, dvanajst, odvisno od meseca. Pri vsakem leži odprta mapa: servisna knjižica, računi prejšnjih lastnikov, fotografije med obnovo, če je bila. Kadar mapa ni polna, to piše na prvi strani, ker se sicer o tem prepiramo pol ure. Pokrove motorja odpiramo, vrata odklepamo, za volan lahko sedete. Nekateri pridejo samo zato, da še enkrat slišijo, kako se zapre težka vrata — in gredo potem domov brez avta. Popolnoma v redu.

Ure
Vitrina stoji ob oknu, večinoma mehanika iz šestdesetih in sedemdesetih, nekaj žepnih ur je precej starejših. Uro damo v roko, ne kažemo je skozi steklo: zapestnico prilagodimo, pokrov odpremo, pod lupo pokažemo, kje in kdaj je bil mehanizem nazadnje servisiran. Patino na številčnici fotoaparat vedno polomi — kremasta postane rumena, drobne pike izginejo, razpoke v laku se zlijejo z odsevom. Postavite se k oknu, obrnite uro pod kotom in v desetih sekundah veste več kot iz dvajsetih fotografij. Nobene ure ne prodamo človeku, ki je ni imel vsaj deset minut na zapestju; nekateri sedijo pol ure in gredo brez nje. Tudi to je odgovor.

Starine
Omare, svetilke, inštrumenti, namizni predmeti. Marsikaj je prišlo iz zapuščin po Ljubljani in z Gorenjskega. Praske puščamo pri miru, kadar so del zgodbe kosa.
Zapiski
Trenutna postavitev
Seznam se premika. Nekaj kosov je tu že leto dni, drugi odidejo v enem tednu. Fotografije spodaj so iz salona, ne iz katalogov.

Italijanski kupe, 1969Prvi lastnik ga je vozil do 1984, potem je štirideset let stal v garaži pri Kopru. Prah smo sprali, ostalo pustili. Lak je original in se to vidi na soncu.

Ročni kronograf, šestdesetaPatina po robovih.

Orehova vitrina, okrog 1890Ključavnica dela, dve stekli sta zamenjani.

Nemški roadster, 1972Brez predelav.

Žepna ura z emajlomPokrov ima drobno razpoko. Pod lučjo jo vidite takoj, na fotografiji je ne boste našli, zato jo pokažemo sami.

Bronasta namizna svetilkaOriginalno stikalo, novo kabliranje.
Kaj je danes res na svojem mestu, pove samo pogled skozi vrata.
Podrobnosti
Vsakič isto: nekdo pride po predmet, ki ga je videl na sliki, in ga na koncu kupi zaradi nečesa, česar na sliki sploh ni bilo. Zbledel furnir na levi strani armaturne plošče. Zvok, s katerim se zapre predal orehove komode. Teža ure, ki je zaslon ne zna pokazati, in hlad jekla, ko jo prvič položite na zapestje.
Spodnje fotografije so posnete pri isti svetlobi, kot jo boste imeli v salonu, in vseeno so samo namig. Zato sem jih dal sem — ne da bi prepričale, ampak da vidite, kako drobne so stvari, o katerih govorimo. Ostalo se pokaže šele, ko stojite ob predmetu in ga obrnete proti oknu.

Armaturna ploščaFurnir se je od sonca razjasnil samo na levi strani, tam, kjer je avto stal ob oknu garaže. Takih stvari nihče ne naredi namerno.

Številčnica pod lučjoKremasta, ne rumena.

Intarzija na predaluTri vrste lesa, en košček je nadomeščen.

Odprt motorni prostorSledi olja puščamo, ker povedo, kje je tesnilo utrujeno.

Obraba na sedežuVoznikova stran je svetlejša.
Po prostorih
Največji prostor, betonska tla, prehodi dovolj široki, da lahko vsak avto obhodite naokrog. Vrata odklenemo, ko vprašate, in vas pustimo sesti za volan. Zagon motorja se dogovorimo sproti, ker to slišijo sosedje pod nami; ob sobotah dopoldne tega raje ne počnemo. Če pridete z otrokom, bo ta v desetih minutah v treh avtomobilih. To smo se že navadili.
Galerija predmetov
Osem stopnic navzgor, najtišji del salona. Ure ležijo ob oknu, pod dnevno svetlobo.
Luksuzne ure
Parket, preproga, dva naslanjača, ki nista naprodaj. Tu stojijo omare, svetilke in manjši predmeti. Ljudje se tu zadržijo najdlje, čeprav je prostor najmanjši.
Zbirateljski predmetiPred prihodom
To pišem, ker se ista štiri vprašanja ponavljajo vsak teden. Nič od tega ni pravilo, samo izkušnja iz našega urnika.
Najtišje v tednu.
Živahno, včasih preveč. Dobro, če imate radi vrvež in poslušate, kaj se ljudje pogovarjajo pred avtomobili — pol salona se ob sobotah pozna med sabo.
Slabo, če ste prišli resno gledat en sam kos. Takrat vam bo za hrbtom vedno nekdo čakal, da pride na vrsto pri isti vitrini.
Ob dveh zapremo. In takrat res zapremo, tudi če ste ravno v tretji dvorani.
Petnajst minut je premalo. Ne zaradi nas — sami sebi boste zamerili, da ste pol salona samo prehodili.
Povejte pri vhodu. Potem vas nihče ne nadleguje.
Vprašanja
Odgovori so takšni, kot jih povemo v živo.
Ne.
Zato je salon odprt. Velik del ljudi, ki pride skozi vrata, ne kupi ničesar — niti prvič, niti tretjič. Nekdo pride pogledat avto, kakršnega je vozil njegov oče, in odide po dvajsetih minutah. To je popolnoma v redu in nihče vam ne bo hodil za petami.
Ne. Nimamo spletne trgovine, nimamo obrazcev za povpraševanje in predmetov ne pošiljamo. Vse se zgodi v salonu, pred kosom, ki je pred vami. Če predmet pravkar gleda nekdo drug, se pač počaka.
Ker bi bile na spletu vedno napačne. Cena istega avtomobila je odvisna od tega, kaj je bilo prej zamenjano, kakšna dokumentacija je prišla z njim in v kakšnem stanju je res, ko ga pogledate pod lučjo. Povemo jo v salonu, ob predmetu, in pokažemo, na čem temelji.
Smete. Samo bliskavice pri vitrinah ne, ker se steklo useda v odsev in potem na posnetku tako ali tako nič ne vidite.
Ni. Otroci gredo lahko v avte, če ste zraven. V salonu starin pa vas bo verjetno bolj skrbelo kot nas.
Najbližja je podzemna garaža pod Trgom republike; izhod vas postavi tako rekoč pred naša vrata. Če pridete z avtobusom, je postajališče na Slovenski cesti kakih pet minut hoje stran. Z lastnim oldtimerjem se raje pripeljite pred vhod — prostor za dva avtomobila znamo najti.
Pritličje in zadnji trakt sta v ravnini, brez pragov. Mezanin z urami ima osem stopnic in dvigala ni. Če se oglasite pri vhodu, uro prinesemo dol in jo pogledate za mizo v pritličju. To počnemo redno.
Naslov
Vhod je s trga, pod stebriščem. Iz podzemne garaže pod trgom pridete gor po vzhodnih stopnicah in ste tako rekoč pred vrati. S Kongresnega trga je peš pet minut, mimo parka.